V NARODNI IN UNIVERZITETNI KNJIŽNICI SO PRIDOBILI NOVI PREŠERNOV ROKOPIS
V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so lani pridobili Prešernov rokopis pesmi Sveti Senanus. Gre za prvi izvirni in avtentični pesnikov rokopis pesmi, ki ga hranijo v NUK-u. Pomembna kulturnozgodovinska pridobitev, ki dopolnjuje bogato zakladnico Prešernovih rokopisov v nacionalni knjižnici, je napisana v bohoričici z značilno Prešernovo pisavo, na koncu pa je njegov podpis v gajici. Sveti Senan je satirična meniška balada, ki pripoveduje o Senanu, ki se umakne na samotni otok, da bi se izognil skušnjavi, a tej kljub temu ne uide, zato se na koncu vseeno vrne med ljudi, pesem pa Prešeren tako zaključi predvsem zbadljivo do menihov. Rokopis Svetega Senanusa je v digitalni obliki na ogled na portalu Digitalne knjižnice Slovenije.
SATIRIČNO MENIŠKO BALADO JE PREŠEREN POSVETIL PRIJATELJU
France Prešeren je snov za satirično meniško balado Sveti Senanus prek pesmi St. Senanus and the Lady Thomasa Moora vzel iz latinske legende, motiv pa je nato preoblikoval z mislijo na svojega prijatelja Gašperja Crobatha p. Benvenuta (1805–1880), ki mu je pesem tudi posvetil.
Benvenut je pesem Sveti Senanus od pesnika prejel 24. maja 1846. Prvič je bila objavljena v petem zvezku Krajnske čbelice leta 1848. Skupaj z Nuno, Šmarjino goro, Nebeško procesijo, Zdravljico in V spomin Matija Čopa je tako bila del sklopa zadnjih objav svojih pesmi, ki jih je France Prešeren doživel. Leta 1866 sta jo v zbirko Pesmi Franceta Preširna, s pésnikovo podobo, z njegovim životopisom in estetično-kritičnim uvodom umestila urednika Josip Jurčič in Josip Stritar. Po nekaj ponovljenih izdajah je pesem objavo doživela tudi v slikanici Sveti Senan; Nuna in kanarček leta 1998 z ilustracijami Bogdana Groma.
Pesem o Senanu je vse od svojega nastanka pa do danes v literaturi in časopisju spodbujala različne razprave. Razmišljanja o Svetem Senanu je tako mogoče zaslediti v korespondenci Josipa Stritarja, Bleiweisovi zavrnitvi Josipa Cimpermana, ki je želel v Novicah o pesmi objaviti prispevek, in celo v pesmih patra Benvenuta, v katerih je Prešernu odgovarjal na njegovo stvaritev.
