MLADI, USTVARJALNOST, KULTURA

Analiza stanja mladih v ljubiteljski kulturi je pokazala, da se s kulturo ukvarja skoraj 60 odstotkov srednješolcev, med študenti pa je ta odstotek še višji.

V okviru Tedna ljubiteljske kulture bo s prenosom v živo iz sejne sobe Ministrstva za kulturo v sredo, 2. junija, ob 17. uri potekala okrogla miza z naslovom Mladi, ustvarjalnost, kultura. Izhodišče za javno razpravo o mladih v kulturi je reprezentativna raziskava Analiza stanja mladih v ljubiteljski kulturi, ki jo je na vzorcu okoli 4000 tisoč oseb, starih med 15 in 25 let, za Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zvezo kulturnih društev Slovenije opravil dr. Tomaž Simetinger v sodelovanju z dr. Tomijem Deutschem. Na okrogli mizi bo Tomaž Simetinger najprej predstavil ugotovitve nove obsežne raziskave, nato pa bodo o vlogi kulturno-umetniške vzgoje in pomenu kulture za mlade poleg avtorja raziskave razpravljali še dr. Inge Breznik, svetovalka za glasbeno umetnost z Zavoda RS za šolstvo, prof. dr. Rajko Muršič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete, Marjeta Pečarič z Ministrstva za kulturo, Alma Selimovič iz zavoda Bunker in Luka Kropivnik, umetniški vodja AFS France Marolt. Razpravljavci se bodo med drugim dotaknili primanjkljajev pri sistemskih ukrepih na tem področju, pojma alternativnosti na področju kulture in drugega.

Povezava na dogodek >>

V raziskavi je sodelovalo 4000 študentov in dijakov

Avtor je raziskavo o mladih in kulturi opravil v drugi polovici leta 2020 in začetku leta 2021. V njej so sodelovali mladi iz 36 srednjih šol in s šestih fakultet iz cele Slovenije. Okoli 4000 mladih je izpolnilo anketni vprašalnik, z nekaterimi med njimi pa je avtor opravil tudi poglobljene intervjuje. V analizo stanja je vključil tudi različne statistične podatke o posameznih področjih delovanja in organiziranosti ljubiteljske kulture. Rezultati so pokazali, da so srednješolci in študenti v Sloveniji precej kulturno dejavni. Dijakov, ki kulturi posvečajo malo ali precej pozornosti, je namreč 59 odstotkov, študentov pa kar 74,6 odstotka, pri čemer se povprečna dijak in študent ukvarjata z dvema do tremi kulturnimi področji.

Mladi kulturo dojemajo kot pomembno pri njihovem osebnem razvoju in samoizpopolnjevanju, pri čemer je med njimi najbolj priljubljena glasba, sledijo ji vizualne umetnosti, najmanj pa jih zanimajo gledališče in lutke, folklorna dejavnost in opera. Pri vrednotenju posameznih področij kulture se slovenska mladina ne razlikuje od ugotovitev v drugih evropskih državah.