BURNI ČASI IN ŠE BURNEJŠI ODNOSI

Prva pošiljka letošnjega knjižnega letnika založbe Beletrina, ki obeležuje 25. obletnico delovanja, prinaša raznolik izbor del leposlovja in humanistike. Tokrat prevladuje domača produkcija; z novim romanom Jaka in Vane se predstavlja Jani Virk, s pesniško zbirko Odhajanje za začetnike Cvetka Lipuš, z delom Slovenski Mozart o Josipu Ipavcu Igor Grdina, s študijo Svastika na pokopališkem zidu pa Mateja Ratej. V posebni tretji izdaji bomo dobili Zrno od frmntona Marjana Tomšiča, v prevodu pa bomo brali roman Slavenke Drakulić Dora in Minotaver in četrto slovensko izdajo Gorskega venca največjega črnogorskega Petra II Petrovića Njegoša. Za začetek leta 2021 se tako obeta intenzivna mešanica burnih časov in še burnejših odnosov.

RAZBURKANA OSEMDESETA V JUGOSLAVIJI IN TEMAČNO OBDOBJE MED SVETOVNIMA VOJNAMA V ISTRI

Pisatelj in prejemnik več literarnih nagrad Jani Virk se z novim romanom Jaka in Vane posveti zgodbi o prijateljstvu. »Roman Jaka in Vane je izmišljena  zgodba o resničnih ljudeh in hkrati resnična zgodba o izmišljenih ljudeh, ki se skupaj upirajo pozabi. Zgodba o mladosti, prijateljstvu, izgubi in ljubezni,« pojasnjuje Virk. Roman se dogaja v 80. letih prejšnjega stoletja; glavna junaka Jaka in Vane se spoznata med služenjem vojaškega roka, po mnogih prigodah v vojski pa po koncu služenja domovini zaživita pravo boemsko študentsko življenje, ki ga zaznamujeta umetnost in živahno družbeno dogajanje osemdesetih let – vse od povojne slovenske poezije s Šalamunom, Strnišo in Zajcem na čelu do vznika punka in projekcij Fassbinderjevih filmov. Jaka in Vane, ki ostaneta prijatelja celo življenje, navdušujeta s svojo pristnostjo in izdelanostjo, roman pa odlikuje prepoznaven Virkov slog in predvsem navdušujoč portret nezlomljive prijateljske vezi.

Legendarni roman Zrno od frmntona Marjana Tomšiča, ki opisuje resnične dogodke v ženskem zaporu in obuja spomine na medvojna leta v Istri, velja za enega izmed najpomembnejših slovenskih romanov 20. stoletja. Prvič je izšel leta 1993, pričujoča tretja izdaja pa je obogatena z avtorjevim predgovorom, v katerem prvič spregovori o nenavadnih okoliščinah nastanka romana. Šavrinka Marija Franca iz Gračišča, h kateri je avtor dolga leta prihajal poslušat zgodbe, se je po soočenju z rokopisom namreč ustrašila morebitnih posledic in je hotela na vsak način preprečiti izdajo knjige. Zgodba opisuje njeno grozljivo izkušnjo, zaradi česar se je ustrašila, da bo za to, kar je povedala, ponovno kaznovana. V romanu, ki je nekakšno nadaljevanje Šavrink, spremljamo šavrinko Katíno (torej Marijo), ki kmalu po vojni spet hodi v spodnjo Istro po jajca in drugo robo, ki jo potem prodaja v Trstu, medtem pa drugi, med njimi je tudi njen brat, po tej poti čez mejo tihotapijo ljudi. Vseeno se po krivem znajde v zaporu, ker pa noče izdati imen Istranov, ki so tihotapili begunce, je dolgo ne izpustijo. V knjigi se mojstrsko prepletata pretresljiva osebna zgodba in družbena slika napetega ter težkega medvojnega obdobja.

OD NJEGOŠEVEGA GORSKEGA VENCA DO SODOBNE HRVAŠKE AVTORICE SLAVENKE DRAKULIČ

Črnogorski pisatelj, pesnik, filozof in vladar Petar II. Petrović Njegoš je svoje najslavnejše delo, Gorski venec, napisal leta 1846. Pričujočo dvojezično bibliofilsko izdajo je kot četrti v slovenščino prevedel Miklavž Komelj, naloge pa se je lotil z vso odgovornostjo, »saj je eden od dosedanjih prevodov delo Alojza Gradnika, enega največjih slovenskih pesnikov. Tisto, kar me je pri Njegoševi poeziji vedno najbolj navduševalo, je njegov neverjetni občutek za energetiko verza; nič me ne čudi, da je znal Nikola Tesla Gorski venec na pamet. Moja največja želja pri prevajanju je bila, da bi bralci tudi v prevodu zaslutili intenzivnost visokih napetosti Njegoševega "elektrizma",« pojasnjuje Komelj, ki je h knjigi napisal tudi spremno besedo. Ta impozantna pesnitev v dramski obliki, ki tematizira boj za svobodo in dostojanstvo, bo v posebni izdaji nagovorila tako poznavalce kot tudi tiste, ki se z Njegošem se niso srečali.

Hrvaška avtorica Slavenka Drakulić, ki je bila pri slovenskem bralstvu nazadnje odlično sprejeta s knjigo Mileva Einstein, teorija žalosti (Beletrina, 2018), se tokrat predstavlja z romanom Dora in Minotaver, v katerem slika buren odnos med enim izmed največjih slikarjev v zgodovini, Pablom Picassom, in Doro Maar, ki ga je navdihovala s svojimi fotografijami. Prevajalka Mateja Komel Snoj vidi knjigo kot vznemirljivo napisano pripoved o turbulentnem razmerju med Doro Maar, priznano fotografinjo in eno vidnejših figur pariške avantgarde, ter Pablom Picassom, slikarskim genijem 20. stoletja. »Roman o ljubezni in strasti, občudovanju in navdušenju, pa tudi ponižanju, zlomu in obupu glavne junakinje je še eno v vrsti odličnih biografskih del Slavenke Drakulić.« Zgodba je podana z glasom Dore Maar, ki se spominja svojega življenja vse od odraščanja in odraslosti do svoje ljubezni do fotografije in seveda svojega razmerja s Picassom, slikar pa se medtem pred nami šokantno spreminja v krvoločnega in uničujočega Minotavra, ki postane zanjo poguben. Pretresljivo.

OB LETU, POSVEČENEM SLOVENSKEMU MOZARTU

Letos obeležujemo 100. obletnico smrti skladatelja in zdravnika dr. Josipa Ipavca (1873–1921), ki je za slovensko glasbeno zgodovino ustvaril veliko pomembnih del, zato je leto 2021 razglašeno za Ipavčevo leto. Ob tej priložnost je v sozaložništvu s Knjižnico Šentjur in ob podpori Občine Šentjur izšla knjiga dr. Igorja Grdine Slovenski Mozart (tako so ga namreč poimenovali Nemci). Ipavčeva prelomna skladba Možiček (1901) ni samo kronološko prvi, temveč tudi recepcijsko najuspešnejši slovenski balet, zapiše Grdina, prepojen pa je že z novoromantičnim duhom. »Josip Ipavec se je med tujci uveljavil pred slovenskimi impresionisti in pred Plečnikom, njegova dela pa so se izvajala od habsburške monarhije na vzhodu do Združenih držav Amerike na zahodu,« pojasnjuje Grdina. Pričujoča knjiga o avtorju prvega slovenskega baleta tematizira tragično zgodbo Josipa Ipavca, posebno pozornost pa posveča operi Princesa Vrtoglavka, ki je bila kot skladateljev ustvarjalni testament krstno uprizorjena šele leta 1997. Slovenski Mozart je nepogrešljivo delo, ki bo spodbudilo ponovno odkrivanje slovenskega glasbenega velikana.

Poezijo Cvetke Lipuš, ki je za svojo prejšnjo zbirko Kaj smo, ko smo (Beletrina, 2015) prejela nagrado Prešernovega sklada, določa končna postaja, ki pa ni nujno vedno končna – smrt. Tudi tokrat se odhajanje pojavi že v naslovu. »Osnovna zamisel je bila napisati priročnik za razna odhajanja. Mikalo me je preoblikovati popularni žanr priročnikov povsem po svoje, za drugo zvrst besedila,« pojasnjuje avtorica. Odhajanje za začetnike je tako svojevrsten pesniški priročnik, stkan iz žlahtnih »nasvetov« za tiste, ki se poslavljajo. Lirski subjekt pospravlja ostanke dneva, išče vozovnico za drugo stran in čaka na poslednji prevoz. Trpko bol vsake toliko prebode žarek ironije, pesnica pa se skozi zbirko kot krmar, ki edini pozna pot, trudi, da bi bilo čakanje na nebo čim bolj blago. Četudi odidejo vsi in vse, bo poezija še vedno ostala.

Zgodovinarka Mateja Ratej se v delu Svastika na pokopališkem zidu ukvarja s hitlerizmom na Štajerskem, ki se je kazal v simpatiziranju z nacističnim redom v javnosti in pomenil privid boljšega življenja v nemški državi pod Hitlerjem. V knjigi gre po besedah avtorja predgovora Toneta Partljiča za posebno »soočenje leposlovja in zgodovinske znanosti«, avtorica se naslanja na raziskave, arhivski material in celo kazenske spise, obenem pa se ukvarja tudi s fikcijo, s pomočjo katere razbira takratno družbeno klimo.  »S tem, ko so se primeri hitlerizma na severni meji jugoslovanske države znašli pred sodiščem in se kot arhivski dokumenti ohranili prihodnjim generacijam, smo desetletja kasneje dobili priložnost prepoznati pogubne vzorce družbenega razkrajanja, ponovno vznikajoče v času tveganega prehoda v digitalnost ter s tem padca imaginarija, vzpostavljenega po drugi svetovni vojni, ki ga je pospešil globalni odziv na pandemijo covida-19,« še dodaja avtorica te temeljite analize pojava hitlerizma v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja, ki je danes še kako aktualna.